You are currently browsing the archives for the Optimizacija spletnih strani za iskalnike category.

Novo:

Internetni marketing
 

 

Vaših podatkov nikoli ne bomo posredovali nobeni tretji osebi. Iz naše mailing liste se lahko odjavite z enim klikom kadarkoli si to želite!

RSS

  • RSS Feed
  • Za prijavo na naš RSS Feed klikni tukaj!

    • Arhiv za 'Optimizacija spletnih strani za iskalnike'


    Direktoriji za izmenjavo povezav - Link Exchange

    Avtor: Edi Kurnik
    January 11, 2009
     


    TweetIt from HubSpot

    Grajenje povezav (link building) igra zelo pomembno vlogo pri rangiranju posameznega spletnega mesta. Na tej strani, se nahaja nekaj direktorijev, ki vam lahko služijo kot pomoč pri grajenju vaših link kampanj.

     

    Če se boste lotili grajenja povezav vam predlagam, da to počnete zmerno. Nikar ne vpisujte vaše spletne strani v 100+ direktorijev naenkrat. Vzemite si čas in vsaki dan vpišite vašo spletno stran med 3-5 direktorijev.

     

    Iskalniki gledajo na te povezave kot na priljubljenost posameznih spletnih strani. Če je neka spletna stran priljubljena, se ljudje o njej pogovarjajo in objavljajo linke oziroma povezave do nje na raznih forumih, social media straneh, itd. Zaradi tega razloga mora biti grajenje vaše link kampanje zmerno in mora izgledati čim bolj naravno.

     

    Bolj kot bo vaša spletna stran priljubljena, na višjih pozicijah se bo nahajala!

     

    Želim vam obilo sreče pri grajenju povezav

     

    l.p.

    Edi

     —————————————————————————————————————      

    Seznam direktorijev za izmenjavo povezav - Link Exchange:

     

     

    preberi komentarje (99)

    Podvojena vsebina in možne posledice za penalizacijo spletišč v iskalnikih

    Avtor: Ales
    May 25, 2008
     

    Iskalniki ali t.i. Search Engines (google, yahoo, MSN, najdi.si itd) za ugotavljanje avtoritativnosti nekega spletišča in njegove uvrstitve med rezultate iskanja uporabljajo različne programe imenovane Roboti oz. Crawlerji.

     

    Njihovo delo je, da pridejo na določeno spletišče in »preberejo« vsebino le tega. Do posameznih podstrani dostopajo preko povezav znotraj spletišča in pregledajo tudi te. V naslednji fazi, ti Roboti zbrane podatke posredujejo v indeks iskalnika, kjer poseben program obdela zbrane podatke (pregleda kolikokrat se v vsebini pojavlja določena beseda, primerja besede z besedami zapisanimi v naslovu teksta itd.) uvrsti v glavni indeks iskalnika in stran tudi kategorizira glede na besede in sorodne besede uporabljane v tekstu (primer: pes, ovratnica, povodec so besede ki spadajo v kategorijo: živali, hišni ljubljenci, šolanje, psi itd) in s tem omogoči, da se stran prikaže v rezultatih iskanja, ko nek uporabnik išče podatke z uporabo klučnih besed ali fraz.

     

    Obenem nek drug program primerja podobnost teksta strani ki jo indeksira s tekstom strani, ki so že prisotne v indeksu. Opozoriti je potrebno, da je indeksacija dinamičen proces, ki se dogaja redno, kar pomeni, da roboti redno obiskujejo spletišča, posredujejo podatke v indeks, tam pa se podatki ažurirajo, na novo obdelujejo itd.

     

    Ko pri obdelavi program zazna podobnost dveh strani, lahko glede na podobnost tudi ugotovi, če ne gre morda za podvojeno vsebino in posledično, ugotovi, da gre morda tudi za plagiat. Točen algoritem po katerem se o tem odloča ta program, ni znan ker gre za poslovno skrivnost posameznih iskalnikov. Vemo pa, da največji iskalniki že uporabljajo zelo napredne algoritme, ki temeljijo na semantični obdelavi podatkov (celotnih fraz in besednih zvez, celo stavkov), kar jim omogoča zelo precizno določiti kdaj gre za Dup. Content in kdaj gre le za uporabo besed ki so značilne za neko področje (fizika, gradbeništvo, medicina zgodovina itd.).

     

    V angleško govorečem svetu obstajajo tudi programi, ki uporabniku (lastniku nekega spletišča ali avtorju tekstov ki so objavljeni na spletu) omogočajo iskanje strani oziroma tekstov, ki so podobni in s tem omogočajo odkrivanje kršiteljev avtorskih pravic.

     

    Obenem obstajajo tudi programi, ki primerjajo tekste in v procentih določijo podobnost med njimi. V Sloveniji za naš jezik, takšni programi žal ne obstajajo tako da lahko matematično zgolj približno določimo procent podobnosti spletišč. Seveda smo s tem prisiljeni, da oceno opravimo »ročno« oziroma z osebnim angažmajem.

     

    Ko je obdelava zbranih podatkov končana, se na osnovi algoritma, iskalnik odloči, ali bo neko stran uvrstil v glavni indeks, jo »spregledal« ali pa celo označil za neprimerno in v bodoče nanjo ne bo pošiljal Robotov, da jo pregledajo.

     

    To se seveda ne zgodi takoj ampak se stran še nekajkrat obišče, potem pa pade »končna sodba« ki je lahko tudi »dokončna«. Slednje pomeni, da neka stran permanentno izgine iz rezultatov iskanja oziroma se v le-te nikoli ne uvrsti. Posledica je, da je stran takorekoč mrtva, saj lahko do nje pridejo obiskovalci zgolj preko klikov na povezave ki kažejo na to stran z drugih strani (npr iz imenikov kamor lastnik spletišča sam vpiše povezavo: primer je Matkurja.com). Glede obiska, je torej spletišče omejeno zgolj na t.i. Direct Traffic, ne pa na Search Traffic. In ker vemo, da je obiskovalcev ki za iskanje uporabljajo iskalnike mnogo več kot tistih, ki do spletišč dostopajo s klikanjem povezav objavljenih na dugih spletiščih (imeniki, sorodne strani ki imajo objavljene povezave na »konkurenco« itd.), pomeni izguba tega dela obiskovalcev veliko škodo za spletišče.

     

    Za gospodarski subjekt, ki izrablja internetni medij za promocijo ali pa celo posluje preko tega medija (internetna prodajalna na primer), to pomeni tudi izpad dohodka, torej gospodarsko škodo. Na žalost se prevečkrat zgodi, da je penalizirano spletišče z originalno vsebino, ne pa plagiat. Seveda je rešitev možna tako da oškodovanec osebno kontaktira upravitelje iskalnika, ki potem individualno obravnavajo zadevo in ročno popravijo vnos v indeks, vendar je takšno reševanje zapleta dostikrat dolgotrajno in zamudno, velikokrat pa tudi neuspešno.

    preberi komentarje (49)